Škrlup je najnevarnejša bolezen jablan in hrušk. Na breskvah pa lahko zasledimo breskov škrlup.

Nevaren je predvsem pri srednje poznih in poznih sortah breskev in nektarin ter tam, kjer se dalj časa zadržuje vlaga in jutranja rosa.

Kako prepoznamo znake škrlupa

Prve pege škrlupa na jablanah opazimo na zgornji strani listov v prvih dneh maja, pozneje pa tudi na drobnih plodovih. 

Pri hruškah pa so za okužbo bolj občutljivi drobni plodovi (plodiči) kot listi, zato velikokrat škrlupa na listih ne opazimo, plodiči pa so kljub temu lahko močno okuženi.

Gliva škrlupa prezimi v odpadlem listju, spomladi pa se dozorele spore z vetrom prenašajo na mlade liste, nato pa se širi na plodove. Škrlup povzroča veliko škodo, ker vpliva na količino pridelka in njegovo kakovost. Bolezen je prisotna v vseh klimatskih razmerah. Bolezen se na sadnem drevju pojavlja vsako leto, kadar je padavin aprila, maja in junija veliko, pa je pojav bolezni še močnejši.

Kako ukrepamo proti škrlupu?

Bolezen povzroča gliva, ki prezimuje v odpadlem listju, zato je pomembno, da ga vsako jesen pograbimo.

Če želimo pred škrlupom obraniti sadne rastline ekološko, se odločimo za tiste sorte sadnih dreves, ki so na to bolezen relativno odporne. V topli in sušni pomladi jih preventivno škropimo z naravnim pripravkom iz njivske preslice Bio Plantella Natur. V obdobju deževnega vremena je potrebno  s tem pripravkom škropiti vsaj enkrat na teden ter po vsakem dežju.

Druge sorte jablan pa bomo zares lahko obvarovali le s sistemičnimi pripravki, katerim dodajamo tudi kontaktne. Spomladi škropimo z bakrovim pripravkom Vivera Cuprabalu-Z, nato od faze mišjega ušesca uporabimo Vivera Chorus 50 WG, ki deluje kurativno in preventivno. Od začetka cvetenja do sredine junija škropimo s pripravkom Vivera Score 250 EC.

Opozorilo: Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.