Botryotinia fuckeliana

Gliva se v vinogradu zadržuje na mumijah jagod in preostalih odmrlih delih grozda iz preteklega leta in tudi na drugih gostiteljskih rastlinah oz. plevelih. Spore, ki se širijo po vinogradu pozno spomladi okužujejo mladike, socvetja, cvetove in liste.

Na jagodah, ki se okužijo v začetku razvoja, pomeni takoj po cvetenju se pogosto razvije predčasna kisla gniloba, a včasih spore glive ostanejo neaktivne vse do začetka zorenja jagod. Po okužbi jagode postanejo mehke in »vodene«, ki jih ob prisotnosti visoke vlažnosti oziroma vlage prekrije siva prevleka glive.

Po okužbi jagode belih sort porjavijo, medtem ko rdečih zbledijo, pordečijo, kasneje pa vse jagode ovenijo, osušijo in nastanejo t. i. mumije, ki se povesijo.

Gliva okužuje tudi pecelj oziroma pecljevino grozdov, ki na mestu okužbe porjavi, počrni in kasneje se grozd povesi.

Kako ukrepamo pri sivi grozdni plesni?

Sivo plesen se na vinski trti dokaj učinkovito nadzoruje z uporabo dobre prakse, kot so na primer odstranjevanje starih okuženih delov trte (grozdov, jagod, lesa itd) iz vinograda, zimska in zelena rez. To zagotavlja dobro kroženje zraka v listni steni, kot je odstranjevanje listov takoj po cvetenju in med zorenjem jagod tudi zalistnikov okoli grozdov, nadzor plevelov, preventivni ukrepi proti škodljivcem, pticam, žuželkam in samo ob prisotnosti velike okužbe je na voljo tudi škropljenje s fungicidi, t.i. botriticidi.

Uporabimo sredstvo Vivera Ortiva ali Vivera Switch v koncentraciji 1 ml / 1 l vode.  Slednje je potrebno uporabljati pravočasno in preudarno, saj gliva nanje kar hitro razvije toleranco, kar zmanjša njihovo učinkovitost.

Preventivno in kurativno proti bolezni tretiramo s sredstvom Bio Plantella Univerzalni fungicid v koncentraciji 2,5 g / 10 L vode. V času pojava bolezni škropimo na 5 dni.

Opozorilo: Fitofarmacevtsko sredstvo uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in informacije o sredstvu.

Na legah, kjer se dalj časa zadržuje vlaga naj se vinogradnik izogiba sajenju sort, ki imajo zbite grozde, saj prav na tovrstnih sortah je incidenca s plesnijo največja.