Bôb

Bob je stročnica z belimi cvetovi, ki se razvijejo v mesnate stroke, ki vsebujejo seme. Bob je veliko laže prebavljiv kakor fižol, vsebuje pa tudi širši spekter beljakovin, zato je to odlična stročnica za vegetarijance. Užitna so mlada, sveža ali posušena zrna. Mlado zrno lahko zamrznemo podobno kakor grah. Suho zrno skladiščimo podobno kakor fižol, čas skladiščenja je tudi do dve leti. Uporabljamo ga predvsem kot moko – dodatek h krušni moki do petnajst odstotkov.

Koristni nasveti za nego rastline:


Idealen dan: PLOD

Priporočeno število sadik na osebo: 3

Razdalja v vrsti: 20 cm

Razdalja med vrstami: 40 cm

Temperature sajenja (minimalna): 5°C

Minimalna temperatura za rast: 5°C

Izberite najboljšega soseda

Priporočena zelišča in cvetje za mešani posevek:

Bazilika, Šetraj, Majaron, Rožmarin, Timijan

Primerne cvetlice, zelišča:

/

Priprava tal in sajenje boba

Bob sejemo naravnost na stalno mesto od začetka marca. Zelo uspešno kali že pri nizkih temperaturah zemlje: 5°C. Ker je občutljiv za vročino, so priporočljive zelo zgodnje setve, takoj ko je zemlja primerno ogreta. Takrat se izognemo tudi ušem in plesni, ki je največji sovražnik boba. Sejemo ga naravnost na stalno mesto, zadnji rok setve je začetek aprila. Lahko ga sejemo tudi konec julija kot naknadni posevek, da pridelamo mlado, sveže zrno v jeseni. Bob je občutljiv za vročino, zato ga na stalno mesto sejemo zgodaj, takoj ko je zemlja dovolj segreta (vsaj 5ºC), vsekakor marca. S tem se izognemo tudi ušem in čokoladni plesni, ki je največji sovražnik boba. Razdalja med vrstami naj bo 40 centimetrov, med rastlinami v vrsti pa 20 cm. Da ogrejemo tla in tako pospešimo mineralizacijo dušika, setev pokrijemo z vrtno tkanino, ko pa rastline vzkalijo, tla zagrnemo z organsko zastirko iz slame, pokošene trave . . .

Primeren čas za sajenje:

Priporočeni izdelki za pripravo tal in sajenje

Nega boba

Priporočeno je Okopavamo, zelo priporočljivo pa tudi ogrinjanje rastlin. Če želimo pospešiti dozorevanje, predvsem v jesenski setvi, ga v času, ko dozore prvi stroki, vršičkamo, odščipnemo mu vrh.

Gojimo ga na drugi poljščini, ki smo jo z organskim gnojilom v obliki pelet Plantella Organik pognojili lansko leto. Kislim tlom jeseni dodamo Plantella Kalcivit, saj bob potrebuje tudi kalcij. Gnojimo z domačim kompostom, v tla pa pred setvijo zadelamo okoli dva litra na kvadratni meter komposta. S hlevskim gnojem ne gnojimo, uporabimo manjšo količino 100% organskega gnojila v obliki pelet Plantella Organik, saj bob v začetnih fazah rasti potrebuje tudi nekaj dušika. Da ogrejemo tla in tako pospešimo mineralizacijo dušika, setev pokrijemo z agrokopreno; ko pa rastline vzkalijo, tla zagrnemo z organsko zastirko – slama, pokošena trava,. . . Okopavamo na 14 dni.
Da preprečimo izhlapevanje vode iz tal in rast plevelov, prostor med rastlinami zastiramo. To naredimo 1x na mesec. Namakanje je potrebno v času cvetenja in oploditve do globine 20 cm. Priporočljivo namakanje je 2x tedensko v času ko ni dežja. Zalivamo malo in sicer vso rastno dobo približno 2 x na teden.

Izdelki za nego in dognojevanje

/

Najpogostejše težave boba

Če rastline ne uspevajo, se ne razvijajo koreninice, potrebuje naša zemlja tudi bor. Če rastline ne rastejo, so slabe in zakrnele, pridelek pa majhen, v naših tleh primanjkuje tudi bakra. V času cvetenja in oplodnje rastline namakamo, če je potrebno, dvakrat tedensko namočimo 20 cm plast zemlje.

Plesen je najpogostejša tegoba boba. Napade ga v toplem in vlažnem poletju. Izognemo se ji s zgodnimi setvami. Pomemben je tudi kolobar, saj se stročnice med seboj ne prenašajo. Medvrstne razdalje, ki omogočajo hitro sušenje listov in setev zdravega semena, zmanjšajo nevarnost napada.

Najpogostejši škodljivci

Uši na rastlinah

Najpogostejše bolezni

Rje, Siva plesen, Uvelost boba

Izdelki za varstvo

OPIS SPRAVILA

Bob pobiramo, ko so stroki dolgi okoli 30 cm in imajo 4-8 velikih zrn. Najboljše je, da sproti trgamo mlado zrnje v strokih, pozneje porežemo rastline in oluščimo suho zrno.

Kdaj in kako pobiramo:

Uporabna vrednost

Potrebno je sprotno trganje mladega zrnja v strokih, pozneje porežemo rastline in oluščimo suho zrno. Mlado zrno lahko zamrznemo podobno kakor grah. Suho zrno skladiščimo podobno kakor fižol, čas skladiščenja je tudi do dve leti. Uporabljamo ga predvsem kot moko – dodatek h krušni moki do petnajst odstotkov. Bob je veliko laže prebavljiv kakor fižol. Vsebuje tudi širši spekter beljakovin, zato je to odlična stročnica za družine, v katerih so vegetarijanci. Danes suhega zrna skoraj ne uživamo več, saj je trdo in ga je potrebno zelo dolgo kuhati. Raje ga poberemo, ko je zrno še mlado, zeleno in zelo sočno.

Zdravilni učinki

Bogat z vlakninami in vitamini, ima veliko hranilno vrednost.

ZDIEĽAJTE S PRIATEĽMI: