Rhagoletis cerasi

Prepoznavni znaki: po zunanjosti je plod videti zdrav, v notranjosti pa je škodljiva ličinka češnjeve muhe. 

Ogrožene rastline: srednje in pozne sorte češenj, divja češnja, včasih tudi višnje, kovačniki in dren. 

Češnjeva muha je nekoliko manjša od hišne muhe in ima na hrbtu značilno rumeno liso. Postaja vse bolj škodljiva, saj češnje uničuje v takem obsegu, da se marsikdaj češnjevega drevesa sploh ne splača obirati. Napad muhe je zlasti močan v toplih pomladih in poletjih.

Muhe prezimijo kot bube v tleh, maja in junija (odvisno od temperature tal) pa se iz bub izležejo odrasle muhe. Najprej obletavajo drevesa in se hranijo s sladkimi sokovi. Samice odlagajo jajčeca v plodove takoj po cvetenju, ko se češnjevi plodovi obarvajo iz zelene v rumeno. Vsaka samica odloži 100 – 200 jajčec, pri tem pa plod označi s posebno dišečo snovjo, da sama ali druga muha v isti plod ne bi odložila novega jajčeca.

Iz jajčeca se v 6 – 8 dneh izvali ličinka žerka, se zavrta v plod in ga začne uničevati okoli koščice. Žerka čez kake 3 tedne prileze iz češnje in se zabubi kake 3 cm globoko v tleh. Bube lahko mirujejo dalj časa, iz njih prilezejo muhe tudi po dveh ali celo treh letih.

Kako ukrepamo proti češnjevi muhi?

Učinkovita zaščita pred odlaganjem jajčec češnjeve muhe so Bio Plantella Rumene lepljive plošče , ki s svojo preizkušeno rumeno barvo privlačijo škodljivca. Barva teh plošč je močno podobna razvojni stopnji plodičev, v katere muha odlaga jajčeca, zato jih škodljivec zamenja za svojo tarčo in se nehote prilepi na lepljivo površino.

Plošče obesimo na zunanji, dobro viden del krošnje, takoj po zaključenem cvetenju. Za srednje veliko drevo zadostuje pet do deset plošč, ki bodo škodljivce odvrnile od velikega dela bodočega pridelka.